Tajvanski izvršni svet je potrdil predlog sprememb zakona o odnosih s celinsko Kitajsko, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji poslancev in lokalnih uradnikov v Ljudsko republiko Kitajsko. Ukrep, ki vključuje obvezno poročanje o potovanjih za poslance ter župane, ki so s funkcije odstopili pred manj kot tremi leti, je sprožil ostre odzive v Pekingu. Kitajski urad za zadeve Tajvana je potezo označil za oviro pri čezmorski izmenjavi, medtem ko je tajvanski Svet za celinske zadeve (MAC) pojasnil, da so omejitve nujne za preprečevanje infiltracije in kitajskega vplivanja na demokratične procese otoka. Premier Cho Jung-tai je ob tem izpostavil pomen krepitve nacionalne obrambe in pozval zakonodajno telo k čimprejšnjemu sprejetju uredbe o obrambni odpornosti. Njegov poziv prihaja v času, ko opozicijski stranki Kuomintang in ljudska stranka v parlamentu že petič blokirata obrambni proračun v vrednosti 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev. Cho je opozoril, da so nedavne kitajske vojaške vaje provokativne in da mora Tajvan nujno vlagati v lastno vojaško tehnologijo ter industrijo za zagotavljanje suverenosti.

Kitajska vojska je pod vodstvom vzhodnega poveljstva začela obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija 2025", ki potekajo v neposredni bližini Tajvana in vključujejo uporabo pravega streliva. Tajvansko obrambno ministrstvo se je na provokacije odzvalo z vzpostavitvijo operativnega centra in aktivacijo sil za takojšnje delovanje, medtem ko kitajski urad za zadeve Tajvana na vprašanja o trajanju operacije ne daje pojasnil. Dejanja Pekinga so sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo, Japonsko in Filipini, ki opozarjajo na resno ogrožanje regionalne stabilnosti in miru. Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki neposredno vpliva na varnost v Južnokitajskem morju. Francoski poslanci in ameriški kongresniki so poudarili, da Kitajska z vojaškim ustrahovanjem napačno ocenjuje odločnost zahodnih zaveznic pri podpori demokratičnemu Tajvanu. Vojaške vaje predstavljajo enega najbolj intenzivnih pritiskov na otok v zadnjem obdobju in stopnjujejo strah pred morebitnim oboroženim spopadom v indopacifiški regiji.

Odbor za pravosodje in upravo tajvanskega parlamenta je včeraj obravnaval predlog zakona o političnih uradnikih in dopolnitve zakona o odnosih med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske. Zakonodajne spremembe, ki jih je predlagal tajvanski izvršni svet, predvidevajo strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in nekdanjih visokih uradnikov na celinsko Kitajsko. Cilj reforme je preprečiti dejavnosti, ki bi lahko škodovale nacionalnemu dostojanstvu in varnosti države, vključno z udeležbo na političnih dogodkih v organizaciji Pekinga. Med parlamentarno razpravo so se pojavili ostri spori glede nadzora nad delom visokih funkcionarjev. Poslanec Huang Kuo-chang iz stranke NPP je izrazil dvom o zakonitosti dolgotrajne odsotnosti predsednice nadzornega sveta Chen Chu, ki naj bi bila z dela odsotna več kot leto dni. Hkrati je opozicijska poslanka Weng Hsiao-ling iz stranke Kuomintang kritizirala Izpitni svet (Examination Yuan) zaradi domnevne opustitve dolžnosti in nepripravljenosti na prevzem nadzornih funkcij nad izvršno vejo oblasti. Peking se je na predlagane ukrepe odzval s kritiko, češ da gre za obliko "zelenega terorja" in avtoritarnosti vladajoče Demokratske napredne stranke.